V naši župniji svetega Vida smo z velikim veseljem in hvaležnostjo do Boga spremljali poseben dogodek – diakonsko posvečenje našega rojaka Toneta Horvata.
Tone je rojen na Vidmu, kjer je preživel svoje otroštvo in mladost ter obiskoval šolo. Med nami je rasel v veri, se vključeval v življenje župnije in skozi leta zorel v človeka, ki je znal prisluhniti Božjemu klicu. Danes smo lahko ponosni, da je iz naše župnijske skupnosti zrasel mož, ki je svoje življenje še posebej izročil v službo Bogu in ljudem. Na tej poti ni hodil sam.
Ob njem že vrsto let stojijo njegova žena, otroci in širša družina, ki ga z ljubeznijo, razumevanjem in molitvijo podpirajo. Njihova podpora je bila in ostaja dragocen del njegove življenjske in duhovne poti.
Iskrena zahvala gre tudi njim, saj s svojo povezanostjo in vero pričujejo o lepoti krščanskega družinskega življenja.
Mnogi se ob tem sprašujejo, kaj pomeni biti diakon. Diakon ne zapusti svoje družine in ne odide v samostan. Ostaja mož in oče, družina pa je še naprej njegovo prvo poslanstvo. Ob svojih družinskih in poklicnih obveznostih pa prejme posebno službo v Cerkvi.
Diakon pomaga duhovniku pri bogoslužju, oznanjevanju Božje besede, pripravlja vernike na zakramente, krščuje, vodi cerkvene pogrebe ter sodeluje pri dobrodelnem in pastoralnem delu. Njegovo poslanstvo je služenje – Bogu, Cerkvi in ljudem.
V Župniji Sveti Vid smo zato še posebej veseli in ponosni, da bo Tone s svojo vero, življenjskimi izkušnjami in pripravljenostjo za pomoč še tesneje sodeloval z duhovni v svoji župniji ter služil naši župnijski skupnosti in širše.
Dragi Tone, iskreno ti čestitamo ob diakonskem posvečenju. Naj te na tvoji poti spremljajo Božji blagoslov, moč Svetega Duha in varstvo Marije.
Naj ti Gospod podeljuje modrost, pogum in veselje pri služenju ljudem, tvoja družina pa naj bo vedno vir opore, ljubezni in blagoslova. **Bogu hvala za ta milostni trenutek!**
V objavi delimo nekaj utrinkov z diakonskega posvečenja našega rojaka Toneta Horvata. *»kdor hoče postati med vami velik, naj bo vaš strežnik.« (Mt 20,26)*
