Sedanja cerkev – zidana 1445 – je dolga 27 m, široka 7 m, visoka v prezbiteriju 10 m, v ladji 8 m in ima tri oltarje.
Glavni oltar sv. Vida je novejšega datuma, izdelan od mariborskega kiparja Sojča. Ima umetniško izdelan tabernakelj. Oltar je iz lesa. Prav tako kipi sv. Vida, sv. Jožefa, sv. Janeza Krstnika.
Stranski oltar sv. Roka je izdelan v baročnem slogu in kot tak najdragocenejši v tej cerkvi. Na njem so kipi sv. Jožefa, Antona Padovanskega, sv. Nikolaja in sv. Urbana. V sredi zgoraj je Mati Božja z Detetom.
Nasproti temu je Marijin oltar, ki je novejše delo Sojča iz leta 1939. Pod tem oltarjem so shranjene relikvije mučenca sv. Donata, ki so jih Videmčani dobili iz Rima leta 1750. Relikvije so z ročnim delom lepo okrasile sestre magdalenke iz Studenic.
Križev pot je delo akademskega slikarja Janeza Mežana, profesorja s Ptuja. V ladji sta ob strani kipa presvetega Srca Jezusovega in Mati dobrega sveta z Detetom. V cerkvi je električna razsvetljava že od leta 1939. Cerkveni stolp je pokrit s pločevino, je štirioglat in je visok 25 m. V stolpu sta dva zvonova iz leta 1947. Večji tehta 900 kg, manjši 450 kg. Posvečena sta od tedanjega pomožnega škofa dr. Maksimilijana Držečnika. Zvonova je vlila zagrebška tvrdka Lebiš Kvirin. Na velikem zvonu je napisano: »Iz srednjeveškega prelit in povečan, naj živim oznanjam, mrtvim pozvanjam v spomin.« Na manjšem pa je zapisano: »V zahvalo Materi Božji in M. Slomšku za srečno vrnitev iz pregnanstva leta 1941–1945 p. Danijel Tomšič, župnik – vikar.«
