Ko pomislim na 25. junij se seveda spomnim na dan državnosti; ampak v prvi vrsti pomislim na krasen sončni dan, ko smo se člani zakonske skupine sv. Vida odpravili na romanje.
Ker se je končala šola, pa tudi neko obdobje v našem življenju je prav, da to obeležimo. In tako smo se odločili, da se odpravimo na pot. Zbrali smo se na župnijskem dvorišču in jo z avtobusom mahnili na pot proti Logarski dolini. Ker je bil avtobus majhen se je nekaj mladih peljalo še z avtom. Najprej nas je pot vodila proti Olševi. Na vrhu stoji cerkvica sv. Duha, kjer smo imeli sv. mašo. Bogoslužje nam je polepšal Jure z igranjem na orgle. Po duhovni hrani pa se je prilegla odlična enolončnica in borovničev zavitek, s katerim so nam postregli na turistični kmetiji Štiftar. Naj vam povem še, da gospodinja skuha odlično kavo. Nato nas je pot nesla v dolino. Vmes smo se ustavili pri izviru kisle (železne) vode. Pokušina je bila prav zabavna. Zapeljali smo se prav v osrčje Logarske doline in se povzpeli na slap Rinka, ki nas je razvajal v vsej svoji lepoti.
Na poti nazaj smo se ustavili v Šport centru Prodnik, kjer so se najpogumnejši okopali v Savinji. Ostali pa smo jih opazovali iz varne razdalje, kajti voda je bila zares mrzla.
Ob koncu poti smo se okrepčali še s sladoledom v Slovenski Bistrici.
Torej na kaj pomislim, ko se spomnim na 25. junij?
Pomislim na prijatelje, sonce, lepoto Slovenije, na Boga, ki nam vse te darove daje. In čutim neizmerno hvaležnost da sem lahko del tega.
Nekaj fotografij si lahko ogledate tudi tukaj.
Komentarji